ponedeljek, 2. september 2013

Je okvir v katerega smo se stlačile premajhen za to, kar bi lahko bile?



Ste se kdaj vprašale, če je lahko vaše življenje več kot le standardno podrejanje sistemu? Šola, šola, šola, poroka, služba, dom, otroci, boj za preživetje, penzija in počasno ugašanje.
Je to res vse, kar nam življenje prinaša? Vsem po istem kopitu. In zakaj nekateri lahko izstopajo iz povprečja, me pa ne? Kaj imajo oni, česar me nimamo?

Malo pavze imamo me, očaranke. Vsaka po svoje se poglablja vase in raziskuje, gradi, se spotika, pada in spet vstane in raziskuje, gradi. Verjamem, da nismo edine. Verjamem, da tudi ve raziskujete, se sprašujete, padate, se pobirate, jokate, bentite, se smejite in vse kar paše zraven. Morda je moja zgodba podobna tvoji. Tudi ti si se za hip izgubila v iskanju…iskanju smisla, iskanju sebe, iskanju tega kar je prav. Morda si tudi ti zašla. Morda še iščeš pot nazaj, morda si jo že našla. Morda potrebuješ oddih, kot sem ga rabila jaz. Morda zbiraš pogum, kot sem ga jaz.

Morda si ti tista, ki hodi za mano. Morda pa utiraš pot pred menoj. Morda stopava z ramo ob rami. Saj ni pomembno. Vsaka svojo pot ima. A vendar sva skupaj močnejši. Ko jaz piham tvoje solze in ko me ti nežno pobereš s kolen. In ti mi dovoliš biti in jaz ti dovolim biti. In skupaj sva bolj pogumno to, kar je najina resnica. Čeprav tvoja drugačna od moje.

Onkraj okvirja je svoboda. Stopam tja. Stopiva, stopimo skupaj, lažje nam bo. Sem prepričana, da ima vsaka od nas tisto »nekaj«, da zaživi to, kar je njena resnica.

Ta jesen bo tudi pri nas prinesla osvežitve. Od kreativnih delavnic, pa do srečanj, na katerih bomo lahko delile naše zgodbe, se podpirale in spodbujale.

Prijeten septembrski začetek.

Darja