BABICA

Kaj pa vem, morda so bili tisti časi drugačni in so bile takšne tudi naše babice.
Kadar sama pomislim na babico imam pred očmi vedno dobrohotno malo bolj okroglo ženico, ki je pekla najboljšo potico, štrikala volnene nogavice, ki so pikale in jih nikoli nisem hotela nosit, babico, ki sem bila prepričana, da je najbolj mehka oseba na svetu. Res je, kadar sem sem se s svojimi otroškimi problemi skrila v njeno naročje je bil to najbolj varen in mehak občutek na svetu. In danes, ko babice že zdavnaj ni več, se zalotim kako jo v mislih poiščem in se varno stisnem k njej. In danes sem še vedno mnenja, da vsaka ne more biti babica, to je lahko samo tista prava, varna in topla oseba in takšen naziv si moraš zaslužiti.
No, moja babica si ga je sigurno, zame je bila ena in edina in še danes sem ji hvaležna za vse tiste drobne stvari, ki so danes neprecenljive. Ni imela bogastva, ni imela izobrazbe, imela je srčnost in zdravo kmečko pamet, ja, pa imela je kup kokoši in petelina, ki sem se ga vedno bala :-)
Res je, da danes takšnih babic,ki štrikajo pikajoče nogavice in imajo strašnega petelina ni ravno veliko a takšnih, ki so si zaslužijo ime babica, pa sem prepričana, da se jih še najde brez večjega problema.

Ampak to je bila moja zgodba in moja babica. In nekako sem vedela, da bo moja hči za vse to prikrajšana.
Zanimivo je, da je svojo "babico" klicala po imenu. Seveda  je krivda tudi moja, saj jo kot majhno deklico nisem učila, da je to njena babica, največkrat sem jo poklicala po imenu. No, danes vem, da si vsak tako toplega naziva ne zasluži.

Sedaj je moja hči že razumna in bistra najstnica in velikokrat enakovredna in dobra sogovornica. Upam, da bo moje današnje besede razumela in da jih bo v težkih trenutkih še večkrat poklicala v spomin.

Rodimo se v družini, očetu in materi. Imamo še brate ali sestre ali pa smo edinci. A nekaj je dejstvo, vsak od nas je človek zase, jaz nisem moja mama niti moj oče, jaz sem jaz! In ob rojstvu si ne izbiramo svojih roditeljev,svojih bratov in sester, svojih sorodnikov. Dodeljeni smo v določeno družino, familijo, morda zato, da se bomo iz tega kaj naučili, da bomo boljši in vrednejši.
V življenju pa si izbiramo prijatelje,  partnerja/ko in izbiramo si takšne, kot jih v določenem obdobju življenja in rasti potrebujemo. In najboljši rastejo z nami in nam dajejo potrditev in vrednost in takšne smo si izbrali sami, ker jih imamo radi in jih potrebujemo. In takšni ljudje so neprecenljivi.
In med njimi lahko najdemo tudi tiste prave mame in očete, babice, brate in sestre. Nimamo iste krvi, imamo
pa enake duše. In takšna prijateljstva je potrebno negovati, vredna so, pravzaprav neprecenljiva.

In tako, moja draga Nina, tudi ti boš v življenju našla posebne ljudi in nikoli ne veš, morda se ravno med njimi skriva tudi kakšna takšna, topla in iskrena babica.


Ana