nedelja, 10. marec 2013

Po-klic "vzgojiteljica"



Pred dnevi sem prijeten večer preživela s tremi prisrčnimi vzgojiteljicami v vrtcu. Eno (mojo drago prijateljico) poznam zelo dobro. Skupaj z drugo, drugič bodočo mamico, sta skrbeli da se je moja hči v vrtcu počutila odlično, sproščeno in je bila z vsemi svojimi "čudaškimi" izpadi sprejeta. Spremljala sem njihov pogovor o delu, službi, soočanju z izzivi.
Moram priznati, da mi je žal. Žal mi je, ko vidim, da dobre vzgojiteljice izgubljajo strast do njihovega poklica. Dela, kateremu posvečamo premalo pozornosti. Dela, za katerega premalokrat izrečemo besede hvaležnosti. Hvaležnosti, ko vemo, da so naši otroci v skrbnih, ljubečih rokah, katerim ni vseeno za "tujega" otroka. Biti v primežu med starši, ki znamo biti zelo zahtevni, sebični in nerazumevajoči, ter sistemskimi zahtevami s svojimi bolj ali manj vkalupljenimi pričakovanji, po vrhu pa še v vojni kolektivnih odnosov...hm, ni lahko. Ob vsem tem pa vsi pozabljamo, da je primarna skrb zadovoljen otrok. Pri nas doma sva imela z možem edino merilo za dober vrtec in vzgojiteljice nasmejan in zadovoljen otroški obraz. Zjutraj, ko sta odhajala v vrtec in popoldne, ko nista želela domov. Nobenih pričakovanj in zahtev do vzgojiteljic. A to tudi zato, ker sva imela dober občutek glede vzgojiteljic. Vse še zdaleč niso take.  Dejstvo je, da niso vse vzgojiteljice ali vzgojitelji ali učiteljice in učitelji primerni za poslanstvo, ki ga opravljajo. Nekateri se ne zavedajo, da delajo več škode, kot koristi. Žal. Tudi ukrepi, ki jih sedaj izvaja politika ne ustvarjajo zadovoljnih ljudi, ki bi z veseljem opravljali svoje delo.

Sama rada pomislim, da sta moja otroka otroka sveta. Upam, kamor koli ju bo že vodila pot, da bosta deležna topline in ljubezni ljudi, ki ju bodo spremljali na poti. Prav tako skušam imeti sama tak odnos do otrok in ljudi, ki so dlje ali pa le za hip del našega življenja. In zaenkrat sta bila še vedno v kolikor toliko zanesljivih rokah. Seveda imamo tudi starši različna merila, kaj naj bi to bilo. No, mi smo do sedaj zelo zadovoljni. In hvaležni.

Vam, drage moje, pa polagam na srce. Skušajte najti zopet tisti skriti sprožilec, ki vas je pripeljal do tako čudovitega dela, ki ga opravljate. Da boste kljub težavam in pritiskom zmogle ohraniti spontanost in strast do ukvarjanja z malčki. Nismo vsi tega sposobni.In nismo vsi zato po-klicani.  Zato vam hvala!

Darja


2 komentarja:

  1. meni gre na jok...ti hormončki...skriti sprožilec se bo spet sprožil...bo,bo...thnx;)

    OdgovoriIzbriši