očarane gospodinje

Otroci in igrače

Kamorkoli, no skoraj kamorkoli pridem (poznam svetle izjeme), kjer so otroci pri hiši, zagledam na kupe igrač. Vse živo, ni da ni. In potem poslušam, kako se sploh ne igrajo z njimi, jih ne pospravljajo, ... Včasih vprašam, od kod pa mu toliko igrač? Ja, babi in dedi mu kupujeta ali pa ko sem bila jaz otrok, ni bilo, pa naj imajo vsaj oni.

Ko še nisem imela otrok, se mi to kopičenje ni zdelo smiselno. Zdaj, ko sem mama, pa še manj. In pri otrocih res velja, manj je več. Z možem sva pristaša tega reka in v praksi se izkaže kot učinkovito. In, ne otrokom ni dolgčas, otroci se brez igrač prav tako zaigrajo, če ne še bolje. Uporabijo svojo domišljijo, ki jim je res ne primanjkuje. Samo pomislite na kuhinjo, če to ni eden boljših poligonov za igro otrok ali pa metla in smetišnica, navadna krpa za brisanje. Moj sin se zelo rad igra s tetra plenicami, zlaga jih, zavija vanj namišljena darila, pokriva medvedka, prekriva stole in ustvari hišico, me povabi na piknik. Koliko zanimivih reči je v svetu odraslih, zakaj bi kupovali vse te igrače, ki prehitro obležijo v kotu sobe. Če se vrnem v kuhinjo, naredite otroku oz skupaj z njim slano testo, dajte mu valjar, modelčke za piškote, dovolite, da se igra s posodo, če boste natresli vanjo makarončke, bo še toliko bolj zabavno, narežite skupaj z otrokom sadno solato, zaupajte mu zaobljen nož, naj nareže banano, naj stopi na stol, da bo dosegel mešalec in ga prižgal, ko bo pripravljal smoothie za celo družino,....

Te stvari zahtevajo od nas odraslih malce več potrpljenja in časa, ampak s tem otrok pridobiva na pozitivni samopodobi, postaja samostojen, saj to želimo, ne?! Otroci imajo močno voljo in želijo narediti stvari sami. Omogočimo jim to :)

Mija