Manipulacija. Da si preživela, si se morala naučiti te veščine. Da si dobila vsaj odobravanje, si jo morala uporabljati. Da si bila drugim všeč, si uporabljala vse mogoče zvite prijeme. Težko je priti ven iz tega, vem. Ko se to globoko zakorenini vate, postane del tebe. Del, ki je tako samoumeven, kot jutranje umivanje zob. Manipuliraš. Ovijaš. Vse, da dobiš pozornost, za katero se prepričuješ, da si je ne želiš. O, hrepeniš po njej. Hrepeniš! Hkrati pa želiš ostati skrita. Skrivaš se, da dobiš pozornost.
Ampak zdaj je težje. Zdaj veš! Zdaj vidiš! In zdaj nočeš več.
Katere vloge vse igraš za druge? Katere maske si nadevaš? Svetnica, grešnica, skuliranka, modrostnica, rešiteljica, žrtev, otrok, upornica,... Čeprav so nekatere zelo moralno zaželene in lepe, nič od tega nisi resnična ti. Ne vidijo tega, ker gledajo skozi svoje maske. "Radi" te imajo. Ti pa imaš rada, da te imajo"radi". Kaj bi se zgodilo, če bi te spregledali? Bi si upala hoditi po svetu brez tega? Se imaš dovolj rada, da odmečeš vse maske? Ali lahko spustiš potrebo, da te drugi vidijo v najlepši luči? Da te sprejemajo? Ali greš lahko med ljudi taka, kot si v svoji resnici? Gola, bosa, razgaljena, svoja? Se počutiš ranljivo? Bodi ranljiva. V dopuščanju se skriva moč.
Vedno želiš še boljše." Lahko bi naredila še ...., zakaj nisem rekla to in to, joj, kako izgledam v tem, lahko bi oblekla ... Moje telo je ... (tukaj ti ne zmanjka) , ona je bolj sproščena, ona je lepše oblečena,..." Ni konca. Nikoli ni dovolj dobro.
Praviš si: "OK. Če ne bom najboljša tam, bom pa kje drugje. Bom že našla nekaj. Samo težava je v tem, da so povsod ljudje, ki obvladajo zadeve bolje od mene. Zato se raje ne bom lotila ničesar. Ker nisem dovolj dobra. Ampak imam toliko talentov...Toliko stvari bi lahko počela, a kaj, ko res nisem dovolj dobra. Ne upam, ne zmorem..."
Ali se lahko vržeš v svet takšna, kot si, nepopolna? In zaupaš, da te bo le ljubezen do sebe popeljala do resnične moči, ki jo nosiš v sebi. Si upaš videti, kaj vse lahko?
Zamujaš življenje! Zamujaš sebe! In zdaj veš.
Z ljubeznijo od Darje Darji in vsem drugim "Darjam" tega sveta, ki mislijo, da niso dovolj dobre
Ma, zdajle si grem pred ogledalo reči, da se imam takooooo rada. Točno tako, kot sem :-) In hvala življenju, da mi je namenilo ljudi, ob katerih sem lahko brez mask, brez cenzure. Neprecenljivo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar