Sneži. Zopet sneži. Romantična zima zopet kaže svoja pravljična oblačila pri nas, v hribih. V mestih pa verjamem, da podoba izgubi dobršen del pravljične romantike. Skozi čas sem se končno navadila, da mi kidanje ni tuje, da me na zasneženi cesti ni panično strah. Le dobra mera previdnosti in veliko zdrave pameti, kdaj ja na cesto in kdaj ne, pa se vse dobro izteče. Sicer sem imela tudi primere, ko sem z avtom nasedla (na klancu pred hišo) in smo ga potem s težavo spravljali ven, a vse to so naši vsakoletni zimski izzivi.
Mnogokrat si želim, še posebej, ko se zima vleeeeče še v pomlad, da bi se preselila na toplo, nekam ob morsko obalo. Pa tudi na tuje, če je treba. Pa me spomladi spet mine. In tako z občutki in željami kolobarim vsako leto. Je pa, vsaj zame, veliko vredno, da otroka pred hišo samo sedeta na sani in drvita. Tudi narava, v katero praktično vstopimo iz hišnega praga, ima svojo moč. Zdaj je tiha, počiva. Ko stopiš ven slišiš tišino. Tisto pravo tišino. Res je spokojno.
To vzdušje bi popestril le še kamin na drva. Da v sobi zaprasketa in zaplapola ogenj. To imamo nekako še v planu. Ampak tudi brez tega imamo vse, kar potrebujemo. Ne potrebujemo veliko. S kaminom pa bi bilo vse skupaj že prav kičasto.
Če pa ima kdo kakšen star kamin za zamenjavo, se priporočam. Morda pa lahko skleneva kak dober menjalni "deal".
Uživajte v zimi in vseh njenih oblikah.
Darja
Ni komentarjev:
Objavite komentar