Resnični dogodek iz preteklega tedna. Rekonstrukcija.
Peljem hči na pregled k zdravnici v Moste. Ker nisva
velikokrat tam, zgrešim ulico. Po tisti ozki se spet skušam stlačiti na
Zaloško. In ko se že zrinem na pol, z zadkom obtičim na prehodu za pešce. Zadek
avtomobila, moj ne zasede toliko.
Razlog, spustile so se rampe in čakamo vlak. Stojim z zadkom na prehodu
in kar zamižim, da me ne bo kdo kregal. Zgleda, da mi je to ostalo še iz
otroštva. To, da verjamem, da če zaprem oči čudežno izginem. Ne rabim razlagat,
da ko jih odprem, sem še kar tam. Z zadkom na prehodu. In kar je huje bližata
se dva mopeda.
Začnem gledat stran, skoraj si žvižgam. Pa ne morem spregledati gestikulacije enega
od njiju. Potem za sliko pride še zvok. Ti jebem, mamicu ti… in tako v stilu
naprej. Sledi povzetek naslednjih petih sekund.
Na motorju maha mali, ki mi seksa vse po spisku. V delčku
sekunde mi gre skozi možgane, ok majhen je, nikakav, samo kva naj naredim. Se bo
ustavil in prišel odpret vrata? Ok, kje je centralno zaklepanje. Fak, kjeeee. Moj pogled je pripet na sovražnika. Skozi
sončna očala seveda. Katera bo njegova naslednja poteza. Kaj bo moja. In tako v
neskončno dolgem soočenju pridem do genialne ideje. Z nepremičnim fiksiranjem z očmi ga skušam …
sej ne vem kaj. Skratka, potem se zgodi. Ne vem od kje ideja in pogum ampak
počasi odvijem bombon in ga med nepremičnim strmljenjem v tega, ki bi na vsak
način občeval z mojo mamo, nesem v usta.
Takoj zatem pa še bolj mrzlično iščem centralno zaklepanje,
ker se mu je snelo. Bravo! Od kje ti ideja?!
Med tem pa hči zadaj : mami, a tale tebi nekaj govori.
Med odgovarjanjem: Ja miška, jezen je, ker ne more mimo - molim
bilo kojem bogu, da se tip spelje naprej.
In se je. Huh.
Ampak še zdaj se sprašujem. Kaj je s to mamico, materjo in
seksom. Bi morala biti užaljena, se počutiti zastrašeno, kar sem roko na srce
se – to ta drugo. Samo, s kom moja mami
seksa pa res ni moja stvar.
Ah, Lublana je včasih res bulana.
Darja
Ni komentarjev:
Objavite komentar