Oni dan sedim za
računalnikom, vesela da mi je uspelo poiskati prijateljico na Facebooku. Vsa
vzhičena razlagam vsem, ki ne uspejo pobegniti, kako mi je uspelo. Ker midva z
g.FB-jem nisva ravno najboljša prijatelja in ga redko obiščem. Dokler res ne
zajamra. Temu primerno je tudi moje znanje uporabe tega orodja. Next to
nothing.
A ta dan se veselim in razlagam. Pa me Miha vpraša; a maš
novo fejst bukovo prjatlco? Jaaa, veselo žgolim. A veš kolk je dobr. Pa
hitro sem našla, že…Potem pa mi kapne. Ha, ha …Šala.
Včasih pomislim, da sem FB-jev dinozaver. Na robu izumrtja.
Zdaj so spet nekaj prenovili. Kot zanalašč vedno nekaj spreminjajo in me kot
zanalašč… v glavo.
Pa moja časovnica. Žalostno. In tuhtam. Mogoče je čas, da
kaj objavim. Napišem. Prekopiram. Splonkam.
Tuhtam, tuhtam. Blenk. Prazno. Ziro. Nada. Zilč. Niente. Vakum. …boljš vakum, kot nič…
Časovnica pa še kar žalostno strmi vame v vsej veličastni
praznini. V mojih sivih celicah pa panika. Kaj, kaj? Daj, daj! Gremo, gremo! Polno malih možicljev hoče akcijo. Hočejo
nekaj sestaviti pa ne gre in ne gre. Ni materiala. In na koncu se skrušeni
zrušijo na tla, glavo položijo med dlani in se počasi sprijaznijo, da tudi
tokrat ne bo sreče.
Zato se bom sprijaznila tudi jaz. Mojih 16 prijateljev nima
od mene nič. Ali pač. Sem njihova 382 prijateljica. Če še jaz kaj pridam, kako
bodo sfolgali vse prebrat, pregledat, komentirat. Mogoče ravno zaradi mene še kontrolirajo stres. Kdo ve.
Zatorej, potrebujete 476 FB prijatelja? Pofočkajte me.
Dobite eno fejst bukovo.
FB Darja
Ni komentarjev:
Objavite komentar