Mmmmmmm je bilo slišati in še
enkrat mmmmmmm in joj, to bi lahko jedla in še jedla in sploh se ne bi nikoli
naveličala, je grulila moja Nina. Pa »štaub cukr« ups, sladkor v
prahu in ja, žlica ali dve domače jagodne marmelade za povrhu in vse brbončice
so pele in pele so zadovoljne oči moje najstnice.
Kako malo je potrebno za takšno
zadovoljstvo, samo en nedeljski izlet do kakšnega grmička opojno cvetočega bezga,
ki se ravno ne nastavlja prašnim cestam, kakšna vrečka, ki nikoli ne manjka v
avtomobilu , saj res nikoli, prav nikoli ne vem, kaj bom morala prevažati domov
;-) in tudi kakšne vrtnarske rokavice pridejo vedno prav kot pripomoček, saj se
spotoma skoraj vedno spomnim še nekaj nujnih stvari, kot je recimo nabiranje
kopriv za koprivno prevrelko. Z mojimi trenutnimi navdihi niso vedno vsi
zadovoljni a je toliko bolj prijetno, ko se kakšna slaba volja najstnice
poleže in vsi tisti mmmmmmji zavihrajo po jedilnici in se želodček polni
z dobrotami po receptu moje babice.
Jp, babica je znala, ker je
vedela kaj je dobro in ker je vedela, da jo ni boljše sladice v tem letnem
času, kot je ocvrto bezgovo cvetje in kakšna žlica dobre marmelede iz
»špajze«.
Takole se je mešalo, da je kasneje dobro dišalo in da so se
želodčki polnili in brbončice plesale
2,5 dcl mleka
dobrih 20 dag moke
malo soli in malo sladkorja
1 vanili sladkor
3 rumenjaki
3 stepeni beljaki
oprano bezgovo cvetje ( kakšnih 10 )
Mleku dodaš jajca, sol, sladkor in vanili sladkor in med žvrkljanjem dodajaš moko.
Zmesi na koncu dodaš sneg stepenih beljakov, ki jih previdno
vmešaš v maso.
Oprane bezgove cvetove namočiš v zmes in jih na olju zlatorumeno
zapečeš.
Jaz vedno uporabljam še en trik. Ko nabiram bezgovo cvetje, tistim cvetom, ki jih bom kasneje uporabila za cvretje pustim peclje. Ko namakam takšen cvet v testo je to prav enostavno , saj ga elegantno držim za pecelj.
Ko je cvet pečen na eni strani, mu z gospodinjskimi škarjami
odstrižem pecelj in ga obrnem in popečem še z druge strani.
Ana
Ni komentarjev:
Objavite komentar