12 let je minilo od kar sva se nazadnje videli a verjetno
sva vsaka zase vedeli, da se bova še srečali in tako je bilo in moralo
biti. Velikokrat sem jo poklicala v
spomin in včasih našla moč v njeni življenjski zgodbi . Nekako sem vedela,
da se večkrat srečava tam nekje v mislih
in vedela sem, da bo še ena življenjska prelomnica, ko bo zopet vstopila v moj
svet. In je, danes, ker se je tako nekje napisalo in me objela z vso svojo
energijo in kar mi je glede na kupček težav, ki se mi kuhajo v loncu še najbolj
godilo je bilo to, da je tako kot se za iskreno žensko spodobi, skoraj zapela
tisto znano » stara koka dobra supa«
Zakaj mi je to tako godilo ni vprašanje. Imela sem občutek, da sem konec
koncev utrujena in da se to vidi že z letala a očitno mi energija in volja ne dopuščata, da se to vidi in le sem pa tja
pokuka na plan in pokaže svoje razsežnosti.
Dve uri tako in tako nista nič v primerjavi z vsem kar bi si
morali še povedati in jasno, da mi je kasneje, ko sem se peljala proti domu kar
šumelo v glavi od vsega. Odpirala so se
nova vprašanja, nova spoznanja, premlevala sem koliko vsega sva nanizali v ta
kratek čas in kako potuhnjeno leta spolzijo mimo in niti ne slutimo, dokler se
z nekom takole ne vsedemo in v trenutku je jasno, da se zgodi v omenjenih
najinih 12ih letih cela zgodovina vsega.
A nekaj sem najbolj
premlevala v glavi, ko sva se ločili. Tisto o »dobri koki« .
Ker sem odkrita in pošteno kritična oseba se iskrenih
komplimentov ne branim in sama jih, če
mislim, da so utemeljeni z največjim veseljem poklanjam a ne izognem se tudi
kritikam. In tisti, ki me poznajo že vedo, da ni vedno lahko in da se včasih
kdo ustraši, ko takole nič hudega sluteč nastavim ogledalo.
Saj sva na hitro obdelali tudi to temo a morala sem jo še
razdelati , ker je bila Mojca čisti dokaz, da to drži. Nikoli ne bom pozabila,
ko sem jo videla prvič in sem si rekla, uffff
takšnih nog pa še nisem videla in lastnica teh nog jih je ponosno nosila okoli in one so ponosno
noslile njo. No, danes ni nič drugače,
le da so leta dodala še več šarma in zrelosti. In ko sem to strnila sem vedela
zakaj.
Ko sem jih imela 30 sem bila prepričana, da so to najboljša
leta. Pa kaj še. Bila so leta, dobra, a
ne najboljša. Še veliko stvari sem
morala razčistiti sama s seboj, otrok je potreboval mamo, mož ženo ( ali mamo J ) in služba je potrebovala mene. In takole sem bezljala okoli, se
razdajala in bila ena velika mama, ki
jamra, da nima časa zase. Otrok odrašča
in si išče svojo pot in vsaj za nekaj
časa si postavljen na stranski tir. To
je bilo prvo spoznaje, ko sem zapuščala 30ta. Drugo spoznanje je bil partner,
ki je malo zaspal in ki mojega nerganja ni jemal preveč resno.
In tretje spoznanje, zame najbolj pomembno je bilo to, kdo
sem in kaj v življenju hočem. Sem takšna
kot sem. Doktorirala iz, čeprav obsežnega seznama shujševalnih diet ne bom,
čeprav je nedvomno donosen posel J
Tisto
kar mi je pri 30 tih še delalo preglavice sem sedaj obrnila v svoj prid.
Sem pač ženska in nisem iz naslovnice kakšne revije na pol anoreksičnih žensk.
Imam žensko postavo in roko na srce, sploh ni slabo, če je kje naloženo malce
več ;-)
Imam čas zase, ali drugače, znam si ga vzeti in ga čisto po
egoistično porabim sebi v prid, pa če je to samo poležavanje nekje na travniku
ali pa gledanje jokajočega filma. Zame
je, to je najbolj važno!
Če si privoščim eno šamrolco z obilico nostalgije iz
otroštva si jo pač privoščim. Malo slabe
vesti, ki pa hitro izgine in rezultat, spomini na "furanje" s kolesom iz Dravelj
do Stare cerkve k Jagodi na šamrolco in nato v kino Mojco. Evo kaj ti naredi
ena šamrolca, same dobre stvari ;-)
In tu nekje se skriva ves čar. Vsaj meni se tako zdi, čeprav ne dvomim v to,
da ko bom v 50ih ne bom pisala o noro dobrih letih in kaj 40ta , 50ta to so
šele nora leta bom brez dvoma pisala J
Otroci počasi zapuščajo gnezdo, sebe spoznavaš in se
spoznaš, veš kaj si in kdo si in predvsem veš kaj ti je všeč in kaj ne. Imaš življenske izkušnje, imaš modrost (
ufff, koliko jo še pride ) in z nekim razumom gledaš v prihodnost. In morda
zaradi vsega tega takrat zasije v tebi tisti tvoj pravi jaz, posije navzven in
navznoter in takrat te objame prijateljica in ti zašepeta »stara koka dobra
supa«
Ana
Ni komentarjev:
Objavite komentar