Božično žito ali Adonisovi vrtički

Prihaja najlepši čas leta, toliko tistih drobnih stvari, toliko pričakovanj in prihaja čas Božiča.

To je tudi mesec, ko diši po piškotih, ko se krasi hišo, ko postavljamo božično drevo in jaslice,  to je čas, ko ustvarjamo topel dom v dneh, ko je narava pokrita s snežno odejo. In čas je, ko posejemo Božično žito ali  Adonisove vrtičke.

Seveda ima še nekaj imen in mu tako na
Gorenjskem  pravijo Božično žito

Štajerska ga je poimenovala  kaljeno žito

Bela krajina   večno življenje

Dolejska pa mu preprosto pravi pšeničko

Sejemo ga   4.decembra na god sv.Barbare

                   8.decembra na Marijin praznik

                 13. decembra na god sv.Lucije

Sejali naj bi ga že v indiji in Bližnjem vzhodu več tisoč let pred Kristusom, saj ponazarja upanje in svetlobo, katerih ponavadi v zimskem času pogosto primanjkuje.

Poimenovanje Adonisovi vrtički izvira iz semitskega mita. Ta pravi, da naj bi Adonis vsako leto prvo polovico leta (pozimi) živel pod zemljo pri boginji Persefoni, drugo polovico leta pa na zemlji z boginjo Afrodito. Ob njegovi smrti je Zevs ugodil Afroditini želji in Adonisu povrnil življenje, vendar pod pogojem, da bo Adonis ohranil ta 6-mesečni ritem življenja. Že starim Grkom je Adonis predstavljal simbol ponovnega rojstva, neizmerne lepote in brstenja. Ženske so sejale hitro rastoče rastline v lončene vaze in jih postavljale na strehe svojih hiš. Gre za lepo ponazoritev rodovitnosti zemlje, ki je v času mrzle zime omejena in jo do spomladi želimo priklicati nazaj

Med še­ga­mi, ki so se ohra­nile v Slovenije  vse do da­naš­njih dni, je ta, da damo v pli­tve po­so­de ka­lit pše­ni­co, ki bo na božič oze­le­ne­la. Pše­ni­ca je sim­bol svet­lo­be in upanja, saj le­gen­da pra­vi, da si je sveta Lu­ci­ja (na god sv. Lu­ci­je se po­seje pše­ni­co) sama iz­tak­ni­la oči, da bi se izog­ni­la nad­lež­ne­mu snub­cu.

Po­ne­kod verjamejo, da bo le­ti­na pri­hod­nje leto obil­nej­ša, če zrno hi­tro in lepo vzka­li. Buj­no ka­lje­no ži­to po­me­ni v Idri­ji dol­go živ­lje­nje. Na Kra­su pa opa­zu­je­jo bil­ke in zem­ljo po­se­ja­ne­ga ži­ta, in če je na bil­ki ro­sna kap­lja, po­me­ni ža­lost, če pa je bil­ka mla­de pše­ni­ce suha, je to do­bro zna­me­nje. Če se pri ka­li­tvi sku­paj s kli­co po­ka­že tudi se­men­ska lu­pi­na, pri­ha­ja v hi­šo ve­se­lje, mo­go­če celo že­ni­to­va­nje.

Verjetno je našteto samo delček vsega znanega. A kakor koli že drži in je znano ter zapisano, naj bo le delček običaja in prijetnega druženja z našimi otroki in nam dragimi ali nam drag in  prijeten običaj, važno je,
da nam bo spomin  na takšne Božične dni vedno privabil čaroben nasmešek.

Ana