Jorge je odložil čajnik in mi povedal zgodbo:
Brezskrbno je hodil po ulici, ko jo je zagledal. Ogromno, čudovito kepo zlata. Vsa je bila obsijana od sonca. Bleščala se je v različnih barvah in bila videti kot vesoljski predmet in Spielbergovega filma.
Nekaj časa je kot omamljen bolščal vanjo.
"Ima lastnika?" je pomislil. Pogledal je na vse strani, a nikjer ni bilo nikogar.
Nazadnje se ji je približal in se je dotaknil. Bila je mlačna. S prsti je zdrsel po njeni površini in zdelo se mu je, da je na otip ravno tako popolna, kot sta bili popolni njena svetloba in lepota.
"Hočem jo samo zase," ga je prešinilo.
Zelo previdno jo je dvignil in se z njo v rokah podal proti predmestju. Prevzet je prišel do gozda in se napotil k jasi. V popoldanskem soncu je kepo previdno položil v travo in sedel, da bi jo opazoval.
"Prvič imam nekaj dragocenega samo zase. Samo zase!" sta pomislila oba hkrati."Ko nekaj imaš in postaneš suženj tega, kaj misliš, kdo ima v lasti koga, Demian? Kdo ima koga?"
Darja
Ni komentarjev:
Objavite komentar